T1: Tradicija in inovacije v sodobni arhitekturi: Ohranjanje lokalne identitete
T2: Tipologije naselij v sodobnem kontekstu
T3: Urbana gostota in podoba kraja
T4: Vloga infrastrukture pri oblikovanju regionalne identitete
T5: Ekologija, identiteta in grajeno okolje: Vključevanje ekologije in arhitekturne oblike
T6: Oblikovanje, ki temelji na skupnosti, in njegov vpliv na identiteto kraja
T7: Ekonomske paradigme in identiteta kraja: Rast, upadanje rasti in grajeno okolje
T8: Identiteta glede na oblikovanje in izzivi podnebnih sprememb
T9: Javni prostor in oblikovanje kolektivne identitete
T10: Svetloba in grajeno okolje: Oblikovanje identitete kraja
T11: Pripovedi med krajem in prostorom

T1: Tradicija in inovacije v sodobni arhitekturi: Ohranjanje lokalne identitete
Vodja sekcije: prof. dr. Alenka Fikfak, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo
Sopredsedujoči sekcije: prof. mag. Tadej Glažar, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo

Razprava o dinamičnem odnosu med tradicijo in inovacijami v sodobni arhitekturni praksi bo potekala v širšem kontekstu ohranjanja značilnih lokalnih identitet z oblikovanjem. Sekcija preučuje, kako arhitekti krmarijo med spoštovanjem zgodovinskih precedensov in sprejemanjem novih tehnologij in idej. Poudarek je na tem, kako to medsebojno delovanje oblikuje in ohranja lokalno identiteto. Razprave bodo vključevale prilagajanje lokalnih oblik, uporabo lokalnih materialov in vključevanje sodobnega oblikovanja v tradicionalne gradbene prakse. Sekcija spodbuja raziskovanje študij primerov, kjer sta tradicija in inovacija uspešno prispevali k močnemu občutku kraja. Prav tako obravnava izzive uravnoteženja kulturnega ohranjanja s potrebo po napredku in razvoju.
Ključne besede: tradicija, inovacija, lokalna identiteta, občutek kraja, ohranjanje kulture

T2: Tipologije naselij v sodobnem kontekstu
Vodja sekcije: doc. dr. Tomaž Pipan, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
Sopredsedujoči sekcije: asist. dr. Kristijan Lavtižar

V zgodovini so lokalni materiali, podnebje, topografija in sistemi produkcije oblikovali vzorec naselij, njihov značaj in strukturo. Tako nastali zaselki, vasi in mesta so osnova lokalni kulturni identiteti. Kot kontrast pa v sodobnem času globalnih proizvodnih verig nastajajo vse bolj standardizirani materiali, tehnologije in pristopi gradnje. Ta standardizacija je pomenila širitev zgodovinskih naselij, kar je ustvarilo vse bolj zapleteno in neberljivo poselitev. Kakšna je ta nova poselitev? Ali nove tipologije še vedno podpirajo kontekstualni značaj, identiteto krajine in njenih naselij? Ali v sodobnem času obstaja kontekstualna urbana oblika? Ali lahko ustvarimo politike za podporo in izgradnji kontekstualizma v dobi standardizirane globalne proizvodnje?
Ključne besede: tipologija naselij, globalizacija, lokalni značaj

T3: Urbana gostota in podoba kraja
Vodja sekcije: izr. prof. dr. Ilka Čerpes, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo
Sopredsedujoči sekcije: asist. dr. Jernej Červek, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Republika Slovenija

V ospredju te sekcije je zapleten odnos med urbano gostoto in podobo kraja. Obravnava vpliv različnih gostot na značaj, živahnost in bivalnost mest. Razprave bodo zajemale vpliv gostote na družabno življenje in interakcije ter splošno urbano izkušnjo. Sekcija preučuje tudi, kako gostota prispeva k izboljšanju identitete mesta ali pa jo zmanjšuje. V tej sekciji so dobrodošle študije primerov uspešnih in neuspešnih pristopov k razvoju fenomena urbane gostote. Cilj je razumeti, kako lahko urbano oblikovanje in načrtovanje vplivata na gostoto mest z namenom ustvarjanja kakovostnih in prepoznavnih urbanih okolij.
Ključne besede: urbana gostota, bivalnost mest, urbana izkušnja, urbana okolja

T4: Vloga infrastrukture pri oblikovanju regionalne identitete
Vodja sekcije: doc. dr. Luka Mladenovič, Urbanistični inštitut Republike Slovenije
Sopredsedujoča sekcije: izr. prof. dr. Lea Petrovič Krajnik, Univerza v Zagrebu, Fakulteta za arhitekturo

Sekcija štiri preučuje pogosto prezrt vpliv infrastrukture na regionalno identiteto. Raziskuje, kako prometna omrežja, energetski sistemi, komunikacijske tehnologije in drugi infrastrukturni elementi oblikujejo značaj in povezanost regije. Sekcija bo obravnavala, kako lahko infrastrukturne naložbe podpirajo regionalni razvoj, hkrati pa spoštujejo in krepijo lokalne identitete. Razprave bodo zajemale socialne, ekonomske in okoljske vplive infrastrukturnih projektov na dojemanje regionalne in lokalne identitete. Sekcija spodbuja raziskovanje inovativnih pristopov k oblikovanju infrastrukture, ki prispevajo k močnejšemu zavedanju pomena kraja.
Ključne besede: regionalna identiteta, povezanost, infrastruktura, oblikovanje infrastrukture

T5: Ekologija, identiteta in grajeno okolje: Vključevanje ekologije in arhitekturne oblike
Vodja sekcije: prof. dr. Saja Kosanović, Univerza v Prištini v Kosovski Mitrovici, Fakulteta za tehnične vede, Oddelek za arhitekturo
Sopredsedujoča sekcije: prof. dr. Martina Zbašnik Senegačnik, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo

Povezava med ekologijo, identiteto in grajenim okoljem skozi razumevanje raziskuje, kako lahko vključevanje ekoloških načel v arhitekturno in urbano oblikovanje prispeva k okoljski trajnostnosti in k močnejšemu občutku kraja. Sekcija bo obravnavala teme, kot so biofilno oblikovanje, zelena infrastruktura, rešitve, ki temeljijo na naravi in uporabi naravnih sistemov v urbanističnem načrtovanju. Razprave bodo osredotočene na to, kako lahko ekološko oblikovanje izboljša biotsko raznovrstnost, izboljša kakovost zraka in vode ter ustvari kakovostna bivalna in odporna mesta. Sekcija spodbuja raziskovanje študij primerov, kjer je ekološko oblikovanje uspešno prispevalo k edinstveni in trajnostni identiteti kraja.
Ključne besede: ekologija, biotska raznovrstnost, identiteta, grajeno okolje, okoljska trajnostnost, odporna mesta, občutek kraja

T6: Oblikovanje, ki temelji na skupnosti, in njegov vpliv na identiteto kraja
Vodja sekcije: izr. prof. dr. Blaž Križnik, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za azijske študije
Sopredsedujoča sekcije: Manca Gjura Godec, Urbanistični inštitut Republike Slovenije

Sodelovanje skupnosti igra ključno vlogo pri oblikovanju identitete kraja. Sekcija raziskuje, kako lahko participativni oblikovalski procesi opolnomočijo lokalne prebivalce in zagotovijo, da grajeno okolje odraža njihove potrebe, vrednote in aspiracije. Preučuje različne modele oblikovanja, ki temeljijo na skupnosti, in njihov vpliv na arhitekturno in urbano obliko. Razprave bodo zajemale izzive in priložnosti vključevanja različnih skupnosti in deležnikov v oblikovalski proces ter osvetlile vprašanje, kako lahko sodelovanje skupnosti prispeva k močnejšemu občutku lastništva in pripadnosti ter končno k bolj avtentični in smiselni identiteti kraja.
Ključne besede: skupnost, participativno oblikovanje, občutek lastništva in pripadnosti, identiteta kraja

T7: Ekonomske paradigme in identiteta kraja: Rast, upadanje rasti in grajeno okolje
Vodja sekcije: doc. dr. Janez Peter Grom, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo
Sopredsedujoči sekcije: izr. prof. dr. Samo Drobne, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

Odnosi med ekonomskimi paradigmami, rastjo/upadanjem in njihovim vplivom na identiteto kraja so običajno zapleteni in dinamični. Sekcija preučuje, kako ekonomske sile oblikujejo grajeno okolje in kako te spremembe vplivajo na doživljanje in dojemanje kraja. Sekcija bo obravnavala socialne, kulturne in okoljske posledice različnih ekonomskih modelov in njihov vpliv na identiteto kraja. Razprave bodo osredotočene na vprašanje kako lahko arhitektura in urbanistično oblikovanje odgovorita na izzive in priložnosti, ki jih prinašajo ekonomske spremembe. Cilj sekcije je razumeti, kako ustvariti grajena okolja, ki so ekonomsko izvedljiva in prispevajo k močnemu občutku kraja.
Ključne besede: ekonomske paradigme, rast/upadanje, vpliv na identiteto kraja

T8: Identiteta glede na oblikovanje in izzivi podnebnih sprememb
Vodja sekcije: doc. dr. Domen Kušar, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo
Sopredsedujoča sekcije: Barbara Mušič, Urbanistični inštitut Republike Slovenije

V tej sekciji je v središču pozornosti stik zasnove identitete prostora in aktualnih izzivov podnebnih sprememb. Raziskuje, kako se lahko arhitekturno in urbanistično oblikovanje odzove na podnebne spremembe, hkrati pa ohranja in krepi lokalne identitete. Sekcija bo preučevala strategije za ustvarjanje prožnih in trajnostnih grajenih okolij, prilagojenih spreminjajočim se okoljskim razmeram. Posebna pozornost je namenjena vlogi oblikovanja pri blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju njihovim učinkom v okviru širše razprave o tem, kako lahko oblikovanje spodbuja pripadnost mestu v hitro spreminjajočem se svetu. Sekcija spodbuja raziskovanje inovativnih oblikovalskih rešitev, ki upoštevajo tako podnebne spremembe, kot ohranjanje kulturne dediščine.
Ključne besede: podnebne spremembe, ublažitev, ohranjanje in krepitev lokalne identitete, inovativne oblikovalske rešitve

T9: Javni prostor in oblikovanje kolektivne identitet
Vodja sekcije: dr. Christine Mady, Univerza Aalto, Fakulteta za umetnost, oblikovanje in arhitekturo, Oddelek za arhitekturo
Sopredsedujoča sekcije: Marina Lovrič, Geodetski inštitut Slovenije

Javni prostori imajo ključno vlogo pri oblikovanju in odražanju kolektivne identitete. Sekcija raziskuje, kako javni prostori, kot so ulice, parki, trgi in druge tipologije javnih prostorov, prispevajo k občutku pripadnosti, skupnosti, skupne izkušnje in nenazadnje – kraja. Razprave bodo zajemale oblikovanje, upravljanje in socialno dinamiko javnih prostorov ter preučevale, kako spodbujajo družbeno interakcijo, kulturni izraz in državljansko udejstvovanje. Sekcija bo obravnavala tudi izzive, s katerimi se soočamo v javnih prostorih v 21. stoletju, kot so privatizacija, varnostni pomisleki in vpliv digitalnih tehnologij. Splošni cilj je razumeti, kako lahko prostorski strokovnjaki in lokalne skupnosti sodelujejo pri ustvarjanju živahnih in vključujočih javnih prostorov, ki krepijo kolektivno identiteto in prispevajo k občutku kraja. To vključuje upoštevanje zgodovinske evolucije javnih prostorov, njihove vloge v družbenih gibanjih in njihovega potenciala za spodbujanje socialne pravičnosti in kulturne raznolikosti.
Ključne besede: kolektivna identiteta, javni prostori, zgodovinska evolucija, družbena gibanja, interakcija, kulturni izraz, državljanska udeležba

T10: Svetloba in grajeno okolje: Oblikovanje identitete kraja
Vodja sekcije: izr. prof. dr. Tomaž Novljan, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo
Sopredsedujoči sekcije: doc. dr. Matej Nikšič, Urbanistični inštitut Republike Slovenije

Ta sklop se poglablja v pomembnost vloge svetlobe pri oblikovanju identitete kraja v grajenem okolju. Raziskuje, kako se lahko naravna in umetna svetloba oblikujeta in uporabljata za ustvarjanje vzdušja, vzbujanje čustev in definiranje arhitekturnih prostorov in vizualnega ugodja nasploh. Sklop bo preučil kulturne in regionalne razlike v uporabi svetlobe v arhitekturi in urbanističnem oblikovanju. Razprave se bodo osredotočile na to, kako lahko oblikovanje svetlobe prispeva k močnejšemu občutku kraja, izboljša javne prostore in obeleži lokalne in tradicionalne gradnike prostora. Sklop spodbuja raziskovanje inovativnih strategij oblikovanja svetlobe in razsvetljave, ki so estetsko privlačne in okolju prijazne.
Ključne besede: osvetlitev, grajeno okolje, naravna in umetna svetloba, estetika in okoljska odgovornost

T11: Pripovedi med krajem in prostorom
Vodja sekcije: doc. dr. Matevž Juvančič, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo
Sopredsedujoča sekcije: izr. prof. dr. Polona Filipič Gorenšek, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo

Gibanje ljudi in blaga ustvarja številne stike med uporabniki in grajenim okoljem, kar širi njegov socialni, kulturni in politični pomen. Sekcija bo preučila, kaj zagotavlja celovit in hkrati podroben vpogled v procese, ki omogočajo ustvarjanje narative za interpretacijo in rekonstruiranje prostorskih, socialnih in kulturnih izkušenj ob soočanju z njihovimi na novo vzpostavljenimi identitetami. Razprave se bodo osredotočile na to, kako ljudje skozi svoje osebne in kolektivne pripovedi ustvarjajo svoje večkratne identitete in socialni status. Zanimajo nas raziskave in članki, ki opisujejo premik od krajevno pogojenih in predpisanih identitet k novo pridobljenim identitetam – identitete, ki jih vidimo kot dinamičen, hibriden, kompleksen tok gibanj, ki opredeljuje procese med morfologijo in tipologijo, grajenim in praznim, odprtim in zaprtim, krajem in prostorom itd.
Keywords: osebna in kolektivna pripoved, identiteta, socialni in kulturni pomen